Najlažja pot na Nanos za popoln družinski izlet
Nanos – ta mogočna kraška planota, ki kraljuje nad Vipavsko dolino – je ena tistih destinacij, ki jo domačini poznajo že od malega, obiskovalci pa se zaljubijo že ob prvem vzponu. Presune pa tudi vsakogar, ki se mimo pelje po avtocesti, saj je videti, kot da se dviga iz absolutno ničesar.
Zame je Nanos nekaj posebnega. Ne le zaradi razgledov, ampak tudi zato, ker je dostopen – celo takrat, ko nismo ravno v vrhunski kondiciji. In prav zato je idealen za družinski izlet.
Če iščeš pot, ki bo primerna za otroke, stare starše ali pa le za sproščen pohod brez večjih naporov, beri naprej. Našla sem najlažjo pot na Nanos, ob kateri ne bo nihče godrnjal (no, razen če zmanjka sendvičev).
Katera je torej najlažja pot na Nanos?
Odgovor je enostaven: pot z Razdrtega do Vojkove koče. Ta pot je dobro označena, prijetna, primerna tudi za mlajše osnovnošolce in v povprečju traja približno dve uri in pol v eno smer.
Izhodišče je parkirišče pri cerkvici na Razdrtem, kjer običajno brez težav najdeš prostor za parkiranje, če si dovolj zgoden. Že od tam ti pogled uide gor – na velikanski greben; in čeprav se cilj zdi zares daleč, vam bo kmalu jasno, da ni tako hudo.
Prvi metri poti vodijo najprej za avtocesto, nato pa po makadamski cesti mimo travnikov, preden zaviješ na gozdno pot in začneš zlagoma pridobivati višino. Že zelo hitro se pot odcepi na strmo, ki gre v desno v hrib in je primernejša za izkušenejše pohodnike in starejše otroke s kondicijo. Ravno po poti pa se nadaljuje položnejša gozdna pot.
Gozdna pot je prijetna, mehka pod nogami, v senci dreves, kar je zelo dobrodošlo v toplejših mesecih. Celoten vzpon poteka postopoma, brez dolgih ali izjemno strmih odsekov, kar je idealno tudi za mlajše otroke ali tiste, ki niso ravno v najboljši kondiciji.
Pot je dovolj široka, da otroci ne hodijo v koloni kot na ekskurziji, ampak lahko veselo raziskujejo ob robu – iščejo storže, opazujejo mravljišča, poslušajo oglašanje ptic. Nikoli pa ne bom pozabila niti pohoda iz svojega otroštva, ko smo na Nanosu videli tudi gamse!
Med potjo se občasno odprejo razgledi na dolino, ki te spomnijo, kako visoko si že. Malo pred vrhom grebena pa se pot popolnoma odpre in nemoteno lahko uživaš ob čudovitih pogledih. Pogosto pa te tam tudi konkretno prepiha, tako da so vetrovke kar nujna oprema za na Nanos.
Ko prideš na greben, nekoliko nižje levo vidiš slovito nanoško cerkvico svetega Hieronima, kjer so snemali tudi Netflixovo serijo The Whitcher. Če si jo želiš ogledati od blizu, se moraš do nje sicer nekoliko spustiti, končni cilj je namreč po grebenu desno, kjer že od daleč vidiš anteno na Nanosu in veš, da je tam zraven tudi končna točka, Vojkova koča na 1240 metrih.
To je tudi trenutek, kjer otroci vprašanje: »A je še daleč?« zamenjajo za: »Kdaj bomo jedli?« In ja, koča ponuja topel čaj, zavitek in vse, kar potrebuješ za zmagovalno malico.
Zakaj je ta pot idealna za družine?
Kot sem že omenila, je to moja najljubša družinska pot na Nanos, seveda pa obstajajo še številne druge. Najraje jo imam pa zato, ker:
- Prostora za parkiranje ob vznožju je veliko, tako da je izhodišče lahko dostopno.
- Ni prestrma in jo zato otroci zmorejo brez večjih težav.
- Večinoma poteka skozi gozd, kar pomeni senco in številne zanimivosti za radovedne oči.
- Ima jasno zastavljen cilj – kočo!
- Je varna, brez pretirano izpostavljenih delov ali prepadnih robov. Vendar se je treba, tako kot tudi drugje v hribih, dejansko držati poti in ne skakati okrog, saj Nanos ima, kljub temu, številne prepadne stene.
- Razgledi z vrha so fantastični – vidi se vse do Tržaškega zaliva!
Kaj vzeti s seboj?
Za ta izlet ne potrebujete alpinistične opreme, a vseeno priporočam, da imate s sabo osnovne pohodniške pripomočke. To pomeni:
Obutev:
- udobni pohodni čevlji ali kakovostni športni copati z nedrsečim podplatom.
- slojevita oblačila (na grebenu je kljub lepemu vremenu pogosto zelo zelo vetrovno),
- kapa ali trak,
- vetrovka ali softshell jakna.
V nahrbtniku:
- voda (vsaj en liter na osebo),
- prigrizki (sadje, oreščki, sendviči),
- prva pomoč (obliži, razkužilo),
- sončna očala, krema za sončenje,
- rezervna majica.
Za otroke:
- igra/izziv (npr. »poišči tri različne liste«),
- daljnogled ali lupa – za male raziskovalce,
- planinski dnevnik in žig (Vojkova koča ima svojega, saj je vključena tudi v veliko slovensko transverzalo).
Še nekaj uporabnih nasvetov iz prve roke za čim mirnejši pohod na Nanos
- Pridite zgodaj – ne le zaradi gneče, ampak tudi zaradi svežine jutranjega zraka.
- Ne pozabite fotoaparata ali telefona – razgledi z grebena so res čudoviti.
- Vzemite si čas – pot je preprosta, zato je prav, da jo doživite počasi in skupaj.
- Po poti ne nabirajte ničesar razen spominov – narava naj ostane takšna, kot je, tudi za ostale obiskovalce.
- Ne pozabite, da je Nanos lahko tudi zelo vetroven.
Zakaj se vračam na Nanos? Ker je vsakič drugačen. Včasih te pričaka megla, včasih sonce in modro nebo. Včasih je na poti tišina, drugič pa smeh otrok in pogovori pohodnikov. Ampak vedno – res vedno – se vrnem domov z občutkom, da sem nekaj naredila zase.
In to, da lahko vzamem s seboj svojo družino brez skrbi, da bi komu postalo pretežko ali predolgo, je največja dodana vrednost te poti.
Če iščeš popoln družinski izlet, ki združuje gibanje, naravo, varnost in prijeten cilj, potem je ta, najlažja, pot na Nanos zagotovo odlična izbira. Vzameš nahrbtnik, dobro voljo in se odpraviš tja gor, kjer piha, a tudi srce malce bolj bije.
Preverite opremo, aktualno ponudbo in uporabne nasvete za pohodništvo!
