Mini vodič: Električni skiro

Lansko leto so iz ZDA poročali o neverjetnem razmahu uporabe preprostega prevoznega sredstva, ki so ga pred dobrimi stotimi leti izdelali kot otroško igračo in je kot taka ves čas živela z novimi generacijami otrok in mladostnikov, bila nekje tu, zraven, pri roki, a nikoli v ospredju. V soju žarometov se je skiro znašel, ko so ga, opremljenega z motorčkom, začeli uporabljati odrasli. Sprva plaho in ob začetnih tehnološko-tehničnih težavah, ki so imele za posledico predvsem nepraktičnost, ko pa ga je za svojega vzela industrija množičnih izdelkov, smo doživeli eksplozijo ponudbe, ki ji zadnjih nekaj let med prevoznimi sredstvi skoraj ni para.

Pravimo mu »električni skiro«, načel njegovega delovanja pa, še posebej ljudem z urbanih področij, verjetno ni treba posebej pojasnjevati, pa naj gre za dvo-, tro- ali celo štirikolesnike. Navadni skiro, ki smo ga kot otroci vozili po dvoriščih, je, ker ga je treba poganjati in ker ni najbolj prijazen za uporabo na neravni, neasfaltirani podlagi, bolj kot ne ostal igrača. Sicer si ga je kdo od staršev sposodil za to, da je skočil do trgovine ali po drugem manjšem opravku, a za redno rabo, na primer za pot v službo in nazaj, se je med odraslimi vendarle izkazal za nepraktičnega.

 

Skiro dobi elektromotor

Ko pa je skiro dobil motor – in to ne kakršnegakoli, temveč električnega, torej ekološkega, in pri tem ostal znosno lahek ter praktičen –, so se z njim pogledi na zeleno mikromobilnost zamajali do temeljev. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije kot enega tipičnih domačih (ali celo »udomačenih«) izdelkov iz 50. let prejšnjega stoletja hranijo leseni skiro, ki ni zdržal pretirane uporabe in je ostal brez prednjega kolesa. Na naših tleh smo torej skiro poganjali od vekomaj, enega ali dva otroška boste našli v skoraj slehernem slovenskem domu: zakaj potemtakem ne bi posvojili tudi množične uporabe e-skiroja? Teh namreč ni treba poganjati, zaradi tehnoloških rešitev so postali nadvse praktični tako po teži in okretnosti kot tudi po priročnosti in hitrosti polnjenja, zaradi množične uporabe pa so vse bolj dostopni tudi cenovno. Mikromobilnost oziroma dnevna mobilnost na kratke razdalje je z električnim skirojem dobila tako dobrodošlo izboljšavo oziroma alternativo, da čez lužo že govorijo o revoluciji.

Odkod nenadoma takšen razmah uporabe električnih skirojev?

V Združenih državah Amerike so e-skiroji tako priljubljeni predvsem zaradi razširjenosti platform delitvene ekonomije: s pomočjo mobilnika poiščeš najbližji skiro, se z njim zapelješ na cilj in ga tam pustiš za naslednjega uporabnika. Električni skiro je idealno urbano prevozno sredstvo, zato si bomo verjetno v naših, slovenskih razmerah, kjer delitvena ekonomija ni prodrla tako globoko, omislili svojega. Čeprav skiro ni povsem neuporaben niti na neasfaltiranih površinah, ga v tem kontekstu vendarle primarno postavimo na vsaj za silo zglajeno asfaltirano podlago, torej v mestno ali primestno okolje, ne pozabimo pa tudi na njegovo uporabnost na dopustu.

Mar ni nadvse praktično, da vzamemo v roke približno deset kilogramov težko napravico, ki nas, napolnjena in zložena čaka nekje pri roki, a je že naslednji trenutek pripravljena za vožnjo, si namestimo čelado ter se odženemo in s tem napravico spravimo v tek? Pristavimo drugo nogo in se odpeljemo v službo ali po opravkih. Na cilj bomo prišli neprepoteni, zato smo lahko tudi malo bolj urejeni, pa tudi s kakšnim lažjim kosom prtljage, še najbolje z nahrbtnikom, smo lahko opremljeni.

Električni skiro je torej praktičen, okreten, okolju prijazen ter z nadvse dostopnimi stroški vzdrževanja oziroma polnjenja. Odvisno od modela, vaše teže in ravnosti terena boste z enim polnjenjem lahko prevozili od dvajset do štirideset kilometrov, kar povsem zadošča za dnevno uporabo v obe smeri, lahko pa ga seveda vnovič napolnite tudi v službenem času. Različne so tudi hitrosti vožnje: običajno zadoščajo hitrosti od dvajset do trideset km/h, čeprav obstajajo tudi e-skiroji, ki razvijejo še precej višje hitrosti, a so ti že skorajda prenevarni za običajne mikromobilne podvige.

Skiro za otroke

Skiro je že od nekdaj prevozno sredstvo in igrača otrok, zakaj bi bilo z električnim skirojem drugače? E-skiro je res bolj prevozno sredstvo, ker je za igračo cena e-skiroja previsoka oziroma navadni skiro popolnoma zadošča otroški igri. Izbira skirojev je izjemno široka, zato si je treba vzeti čas in jo zožiti na nekaj modelov, med katerimi se bo verjetno na koncu otrok odločil za enega. Ta mora biti predvsem primeren po teži in po velikosti, torej višini krmila, manj po oblikovalski plati oziroma videzu, čeprav seveda pri otrocih močno štejeta tudi barva in dizajn. Otrok mora skiro obvladati ter se na njem počutiti udobno, predvsem pa varno. Bodite pozorni na način in kakovost izdelave, pri čemer velja, da so dražji modeli običajno narejeni bolj kakovostno, iz bolj kakovostnih materialov in lažji. Za upravljanje so lažji trokolesni, pri katerih skiro upravljate s prenosom teže in z nagibom. Modeli se razlikujejo tudi po načinih zaviranja: ob višjih hitrostih in pri vožnji navzdol se zavira z zadnjo zavoro s pritiskom na blatnik zadnjega kolesa, medtem ko ima veliko modelov električnih skirojev že vgrajene zavorne ročice. Kolesa so plastična, silikonska ali napihljiva, spet odvisno od modela in cenovnega razreda. Pri dražjih modelih preverite, ali so opremljeni z ležaji za gladko vrtenje.

Skiro za odrasle – oprema

Na podoben način kot za otroka bomo skiro izbrali tudi za odraslega, pri čemer omenimo, da vse več proizvajalcev ponuja različne modele za moške in ženske. Razlikujejo se bolj kot ne le v barvi in dizajnu, še celo v nosilnosti ne. Cene so, tako kot pri kolesih, zelo različne (od 300 pa tja do krepko prek 1.000 evrov), končna cena pa je seveda najbolj odvisna od kakovosti izdelave ter uporabljenih materialov in opreme.

Lažji električni skiroji so praviloma dražji, saj je teža odvisna predvsem od materialov, uporabljenih za izdelavo – med lažjimi so aluminijasti in zlasti karbonski. Odločitev, ali boste kupili takega z manjšimi ali večjimi kolesi ter manj ali bolje opremljenega – s kakšnimi zavorami (disk zavore, ABS …) in baterijo, vzmetenjem, lučmi, prikazovalnikom, tempomatom, podstavno nogico ipd. –, ste verjetno sprejeli že pred tem, ne preslišite pa niti nasvetov Hervisovega prodajnega strokovnjaka. S skirojem, za katerega se najbolj ogrevate, je priporočljivo opraviti testno vožnjo, da med njo preizkusite, ali vam ustreza ter ali se na njem počutite stabilno in varno, kako se požene in zavira ipd.

Varnost

Če ste varnostno že toliko osveščeni, da si za vožnjo s kolesom brez pomisleka nadenete varnostno čelado, boste zagotovo enako razmišljali tudi pred vožnjo z električnim skirojem. Te ne primerjajte z vožnjo z navadnim skirojem, kjer so hitrosti bistveno nižje in pri kateri eno od nog pogosto uporabljamo za poganjanje in smo zato posledično toliko stabilnejši. Kolesa e-skiroja so manjša kot tista pri kolesu in zato bolj občutljiva tudi za manjše udarnine na cestišču, predvsem pa bodo hitrosti, ki jih boste dosegali s skirojem, večinoma enake, če ne celo višje kot pri kolesu. Zavedajte se tudi, da je električni skiro zaradi motorja težji in robustnejši od navadnega kolesa in da lahko v primeru trka, še posebej ob večjih hitrostih, močno poškodujete tako sebe kot tudi druge. Skiro običajno držimo z obema rokama, zato redko pridemo v skušnjavo, da bi krmilo držali le z eno roko, v drugi pa bi imeli mobilnik. Ne le, da je to z zakonom prepovedano, s skirojem je vsaj tako nevarno kot s kolesom. Bodite odgovoren voznik!

Ko smo že pri varnosti, omenimo še zavarovanje: v Evropski uniji razmišljajo o sprejetju direktive, ki bi sklenitev zavarovanja avtomobilske (mobilne) odgovornosti zahtevala za vsako vozilo oziroma prevozno sredstvo z motorjem. To s seboj ne potegne zgolj dodatnih stroškov in kakšnega administrativnega opravka več, temveč zaradi neke vrste registracije tudi bistveno manjšo verjetnost kraje, predvsem pa to, da bodo kritje morebitne škode ob nesrečah prevzele zavarovalnice.

Vzdrževanje baterije

Električne skiroje poganjajo različne baterije, od klasičnih svinčenih, ki so tudi najtežje, do sodobnejših in občutno lažjih litij-ionskih. Nameščene so lahko na različnih mestih. Sodobnejši kot je skiro, bolj je baterija integrirana v okvir skiroja. Dobre baterije, še posebej, če skrbno ravnate z njimi, bi morale zdržati od najmanj petsto do celo dva tisoč in več polnilnih ciklov. Ti lahko trajajo od 2 do 5 in več ur. Dobra (dražja, lažja) baterija ne pomeni le daljše, temveč tudi bolj dinamično vožnjo.

Litijevih baterij ni treba povsem napolniti po vsaki vožnji, dovolj je, če jo napolnite do 80, največ 90 % zmogljivosti. Tudi izpraznite je ne povsem do konca (do 10 %), kajti ko baterija doseže minimum napetosti, trajno izgubi delček zmogljivosti. Ne polnite je pri temperaturah pod lediščem. Ko skiroja dlje časa ne uporabljate, jo napolnite vsak mesec ali največ dva do največ 80 %. Ne dopustite, da se povsem izprazni. S skrbnim ravnanjem lahko opazno podaljšate njeno življenjsko dobo.

Električni skiro – razlogi za in proti

Kot pri skoraj vsaki stvari, se tudi glede uporabe e-skiroja mnenja krešejo. So ljudje, ki imajo skiro kot dobrodošlo osvežitev na področju dnevne mobilnosti na krajše razdalje in zaradi ekološke narave pogona ne najdejo razlogov proti, na drugi strani pa so tisti, ki mu zaradi tega, ker je njegov voznik sicer mobilen, a na skiroju pravzaprav miruje, oporekajo dodano vrednost. Preden se odločite, kam sodite vi, preverite naslednje navedbe:

RAZLOGI ZA:

- preprosta uporaba: E-skiro je za krajše razdalje eden najbolj praktičnih prevoznih sredstev. Če ga ne pozabite napolniti, ne bi smeli imeti z njim nobenih skrbi. Med uporabo se ne preznojite, za obvladanje vožnje pa nepotrebujete posebnega učenja, niti tečaja;

- ekonomičnost: Električni skiro za odrasle je zagotovo ekonomsko upravičeno in stroškovno vzdržno vozilce. Poganja ga elektromotor, kar pomeni, da je po nekaj urah polnjenja spet pripravljen za daljšo vožnjo, tja do dveh ur in dlje. Z njim lahko v prometni konici vozite praktično kjerkoli in pridete kamorkoli – tudi tja, kjer zavtomobilom dostop ni dovoljen;

- nizki stroški vzdrževanja: Podobno kot kolo in električno kolo lahko, sploh ob skrbi za baterijo in rednem čiščenju, tudi električni skiro dolgo služi svojemu namenu. Kakovostno izdelan e-skiro bi moral brez težav voziti še po sedmih letih uporabe z – odvisno od števila voženj in polnjenj – morda eno menjavo baterije. Stalnih operativnih stroškov, razen zanemarljive porabe električne energije, takorekoč ni;

- do okolja prijazen: Gre za eno najbolj trajnostno vzdržnih vrst mobilnosti, saj pri vožnji z e-skirojem ne prihaja do škodljivih izpustov;

- mobilnost: E-skiro je prevozno sredstvo, ki po svoji naravi v urbanem okolju skoraj ne pozna nobene ovire  ne ustavijo ga niti prometni zamaški niti delo na cesti, ne zožitve, prepoved prometa za motorna vozila ... Zato ni primeren za uporabo le v izključno mestnem okolju, temveč tudi tam, kjer k manjšim mestom dnevno gravitirajo zaposleni in šolarji iz okoliških vasi. Povsem novo priložnost mobilnosti pa je električni skiro ponudil starejšim ljudem in tistim z omejeno mobilnostjo, ki so lahko z njim bistveno bolj neodvisni ter ostajajo aktivni in tako vpeti v dogajanje. Pri tem ne štejemo skiroja z dodanim sedežem oziroma električnega skuterja, za uporabo katerega sta običajno že potrebna registracija in vozniško dovoljenje.

RAZLOGI PROTI:

- vprašanje varnosti: Električni skiro lahko doseže hitrosti, pri katerih je treba še vedno obvladati varno vožnjo, hitro zaviranje ipd. Za varnost voznika je nujna uporaba čelade, ob slabši vidljivosti je nadvse priporočljiva tudi uporaba dodatnih svetil (če z njimi ni opremljen že skiro). Koncept varnosti je individualno vprašanje: če znate svojo vožnjo obravnavati dovolj objektivno, se ji boste znali prilagoditi tudi s skrbjo za varnost. Za tiste, ki tega niso sposobni, pa je v tem kontekstu lahko potencialno nevarno vsako prevozno sredstvo. Starejši ljudje in tisti, ki imajo morda težave z ravnotežjem, si lahko omislijo tudi tro- ali štirikolesni skiro, morajo pa seveda prav tako razmisliti o varnosti in morebitni dodatni opremi;

- polnjenje baterije: Električni skiro boste težko uporabljali, če niste dovolj skrbni. Avtomobilski rezervoar napolnimo, ko nas na to opozori kazalnik na zaslonu, baterijo e-skiroja pa je treba polniti bistveno pogosteje, najbolje kar po vsaki vožnji oziroma pred vsako novo, pri čemer je treba paziti še na to, da baterije ne polnimo predolgo;

- znižana vrednost: Če se odločite, da boste električni skiro zamenjali ali da ga ne boste več uporabljali in bi ga radi prodali, ne računajte, da boste ob prodaji ohranil tisto vrednost, ki ste jo odšteli za novega;

- čas (v povezavi z mobilnostjo med razlogi ZA): V primerjavi z avtomobilom je e-skiro seveda počasnejši, a to velja le ob tekočem prometu brez zastojev. Morda bi kak zlonamernež k temu prištel še čas polnjenja baterije, a bo ta pomislek odpadel že v bližnji prihodnosti, ko bomo, kot zdaj kaže, na tak način polnili večino prevoznih sredstev.