Vzpon na Kamniško sedlo: Opis poti in priprava

Ko si zaželim pravega gorskega doživetja, tistega z dolgim vzponom, mogočnimi razgledi in prijetnim planinskim vzdušjem, me vedno znova premami Kamniško sedlo. Gre za eno najbolj priljubljenih pohodniških točk v Kamniških Alpah, pa še vedno dovolj resno, da te na vrhu preplavi tisti pravi občutek dosežene zmage.

Vzpon na Kamniško sedlo ni kratek in ni popolnoma lahek, a tudi ni pretirano zahteven, če se nanj dobro pripraviš. Je kot nalašč za dan, ko si želiš preizkusiti svojo kondicijo in se za trud nagraditi z razgledi, ki jemljejo dih.

Katera je najboljša pot na Kamniško sedlo?

Najbolj klasičen in priporočen dostop je iz Kamniške Bistrice, kjer je tudi urejeno parkirišče.

Začetek poti je tako pri domu v Kamniški Bistrici na 600 metrih višine, kjer pot začnemo ob izviru Kamniške Bistrice in lahko v zelo mrzli vodi pogosto vidimo zelo pogumne kopalce.

Po nekaj metrih asfaltirane ceste pot hitro zavije v gozd. V prvem delu poti se izmenjujeta gozdna pot in kolovoz, gre pa za razmeroma strma pobočja in precej hiter vzpon, tako da je prijetna senca gozda zelo dobrodošla, še posebej v poletnem času.

Sčasoma pridemo do klasičnega počivališča Pri Pastirjih, kjer stoji tudi zasilni bivak. To je idealna točka za nekoliko daljši postanek in malico pred zadnjim naskokom na sedlo.

Kmalu po postanku se gozd začne redčiti in odpre se pogled proti Planjavi in Brani. Ob prvem razgledu na Planjavo me vsakič znova kar malo stisne pri srcu, tako mogočna in mirna je. Tam nekje tudi prvič pomislim: »Ja, zato hodim v hribe.«

Po razglednem travniku se pot začne ponovno strmejše vzpenjati med fotogeničnim rušjem. Tu se teren spremeni v bolj odprt, kamnit svet, pot pa postane bolj razgledna. V ozadju lahko že vidiš streho Kamniške koče na sedlu na višini 1864 metrov.

Zadnji del poti se vije v serpentinah, ki so kar konkretne, a vsaka ima svoj pogled in svojo zgodbo. Ko se končno vzpneš na sedlo, imaš občutek, kot da si prestopil prag v drug svet.

Kako dolgo traja vzpon na Kamniško sedlo?

Čas vzpona je odvisen od tempa in kondicije, a okvirno vzpon traja nekje 3 ure 45 minut in sestop nekaj manj. Jaz si vedno rada vzamem čas za postanek, fotografijo in topel čaj iz nahrbtnika. Če imam srečo, zaslišim svizca ali uzrem trop gamsov, ki se zadržujejo nad gozdno mejo.

Kaj vzeti s seboj?

Vzpon na Kamniško sedlo ni primeren za natikače, zato je osnovna planinska oprema obvezna:

• planinski čevlji z dobrim podplatom (zaradi melišč je to še toliko pomembnejše),
• pohodne palice, ki pridejo prav zlasti pri sestopu,
• vetrovka ali jakna, saj na vrhu lahko tudi poleti zelo piha,
• kapa ter sončna krema, saj velik del poti poteka po soncu,
• vsaj 1,5 l vode in energijska malica (energijska ploščica, banane, sendvič) in
• rezervna majica za na vrhu.

In pa seveda: dobra volja in potrpežljivost. Gre za pot, ki zahteva trud, a vsak korak je poplačan.

Koča na Kamniškem sedlu

Ko prideš na vrh, je nagrada čudovita planinska koča z izjemnim razgledom na Logarsko dolino in Kamniško-Savinjske Alpe. Tu si vedno privoščim vroč čaj z limono, kakšen štrukelj, včasih pa tudi konkretno juho.

Koča je odprta v planinski sezoni, a je vedno dobro predhodno preveriti odpiralni čas. Poleg hrane imajo tudi osnovne planinske informacije in pogosto zelo prijazno osebje. V koči pa je mogoče tudi prespati in naslednji dan nadaljevati pot na še višje vrhove.

Možnosti za nadaljevanje poti

Za tiste z več kondicije (ali ambicij) je Kamniško sedlo tudi odlično izhodišče za nadaljnje ture:

• na Brano (pot je zahtevnejša, bolj izpostavljena),
• na Planjavo (za izkušene gornike) ali
• na Tursko goro (zahtevna zavarovana pot).

Sama sem se nekajkrat odpravila še do Brane, a le, če so razmere idealne in če imam dovolj energije. Kamniško sedlo pa je popoln cilj tudi sam po sebi.

Varnost, vreme in odgovorno obiskovanje gora

Vsaj dan pred odhodom na Kamniško sedlo vedno preverim vremensko napoved. To ponovno storim zjutraj na dan odhoda še enkrat. Kamniške Alpe so lahko muhaste, megla pride hitro, sunki vetra so močni in temperatura na sedlu je lahko za deset stopinj nižja kot v dolini.

Priporočam uporabo aplikacij, kot so ARSO, Windy in Hribi.net, pa tudi vpogled v aktualne objave Planinske zveze Slovenije.

Če ni stabilnega vremena, raje prestavim pohod. Čeprav me včasih srbi v podplatih, mi je varnost vedno na prvem mestu.

Poleg tega se ne sme pozabiti na osnovni planinski bonton: pozdravljaj mimoidoče, odnesi smeti v dolino in ne hodi izven označenih poti; to še posebej velja za melišča, kjer erozija hitro naredi škodo.

Kje parkirati, kako zgodaj priti in kam na WC?

Parkirišče pri izhodišču zna biti konec tedna hitro zasedeno, sploh v dopustniških mesecih. Sama se trudim biti tam pred 7. uro zjutraj – ne le zaradi parkirišča, temveč tudi zato, da se izognem opoldanski vročini in gneči na poti.

WC je na voljo pri Domu v Kamniški Bistrici, prav tako pipa s pitno vodo. Tam si napolnim plastenke, uredim obutev in se nadiham tiste sveže, hladne sence, ki mi vedno dobro dene pred vzponom.

Če torej razmišljate o naslednjem planinskem podvigu, je Kamniško sedlo zagotovo odlična ideja. Vsakič, ko se nanj vzpnem, se spomnim, zakaj imam tako rada hribe. Zame so najboljši trenutki, ko že zgodaj zjutraj srečam planinske navdušence, ki se tiho in odločno vzpenjajo s palicami v roki.

Vzpon na Kamniško sedlo je planinska klasika z razlogom. Pot je raznolika, razgledi so spektakularni, trud pa ravno pravšnji, da ima dan poseben pomen. Ni nujno, da greš na najvišji vrh, da si ponosen nase – včasih je dovolj, da se povzpneš na sedlo in tam v miru pogledaš, kako se nebo druži z gorami.

In če potrebuješ še nov nahrbtnik, dobre pohodne čevlje ali vetrovko, ki zadrži veter na sedlu – preveri ponudbo pri Hervisu. Šele takrat boš res pripravljena na vzpon, ki ga ne boš pozabila.

Preverite opremo, aktualno ponudbo in koristne nasvete za pohodništvo!