Izbira plavutk ni tako preprosta: preberite, na kaj morate paziti
Če razmišljate o plavutkah, gotovo že znate plavati. Če že znate plavati, veste, da ste v vodi plovni in gibljivi. A hiter kot delfin, še posebej pa hiter potapljač, pa boste šele takrat, ko si boste na noge nataknili plavutke. Brez njih se da plavati, a z njimi je bistveno bolj zabavno, predvsem pa neprimerljivo hitreje, tudi če bi jih radi uporabili le za hitrostno ali vzdržljivostno plavanje kravla po vodni gladini.
Kako so plavutke nastale?
Čeprav so plavutkam podobne lesene pripomočke na nogah ribiči v nekaterih azijskih obmorskih državah uporabljali že stoletja nazaj, so plavuti, kot jih poznamo danes, povsem novodoben izum. Z njimi se je sicer ukvarjal tudi znameniti umetnik in izumitelj Leonardo da Vinci, kasneje, na začetku 18. stoletja pa eden od ustanovitvenih očetov ZDA – in prav tako izumitelj – Benjamin Franklin, a sta oba skicirala še načrte s plavutmi na rokah. Prototip kombinacije plavutk na rokah in nogah je njihov končni izumitelj in lastnik patenta, francoski mornariški častnik Louis de Corlieu, prvič pokazal leta 1914, a je trajalo vse do leta 1933, da je vložil – in dobil – patent. Plavuti za roke se »niso prijele« in so jih sčasoma opustili, zato pa so toliko bolj množično, sprva zlasti v vojskah oziroma mornaricah, začeli uporabljati plavuti na nogah. 1948. leta je eden izmed vodilnih svetovnih izdelovalcev potapljaške opreme predstavil prve plavuti za boso nogo in odtlej je njihova uporaba počasi rastla vse do hitrega razmaha z razvojem športnega potapljanja.
Plavutke
Vrste plavutk
Pomembno je poudariti, da je v procesu izbire posameznih delov potapljaške opreme najbolj individualna prav odločitev o plavutih. Težko, da bi še kakšen kos opreme še pred dejansko uporabo vzbujal tako nasprotujoče odzive – kar je vrhunsko za nekoga, je za drugega zanič, pa naj gre za barvo, tip ali model plavutk. In ti odzivi se lahko pod vodo samo še poglobijo. Če se udeležimo potapljaškega tečaja, od nas pričakujejo, da bomo prišli z osnovno opremo – lahko si mislimo, da je izbira plavuti med težjimi odločitvami.
Že naše plavanje, slog, smer poganjanja stopal in uporaba nog, je – tako kot hoja – individualno pogojeno, kaj šele, če v to primerjavo vključimo še posebnosti stopal in moč nog. Če imate močne noge in obilo kondicije, pod vodo pa bi radi plavali hitro, potem bodo za vas primernejše trše in daljše plavuti. Če pa bi radi – časovno in relacijsko – plavali dlje, potem so boljša izbira mehkejše plavuti.
Tudi če so prekláne, lahko na daljših razdaljah kvečjemu pomagajo, čeprav je ob prvem nakupu plavutk bistveno predvsem to, da so nam prav in všeč. Na škrge spominjajoče reže in pretočni kanali lahko sicer v določenih razmerah res pomagajo, a ko se boste uvajali v potapljanje oziroma plavanje s plavutmi, kakšnih posebnih razlik v dizajnu in vrtinčenju vode najverjetneje ne boste niti občutili niti znali uveljaviti.
Plavuti morajo biti predvsem udobne in vas ne smejo tiščati. Zlasti polne, torej plavuti za boso nogo, nas lahko ob intenzivnem plavanju ožulijo po nartu ali mehki koži neposredno nad stopalom. Plavanje z ožuljeno nogo, še posebej v slani vodi, pa je skoraj nemogoče.
Polne plavuti ali plavuti na pašček
Za rekreativno plavanje ob obali so bolj primerne plavuti za boso nogo, torej neprirezane, rečemo jim tudi plavutke s polnim stopalom oziroma z zaprto peto. So namreč lažje in bolj praktične za uporabo, a je res tudi, da se morajo stopalom čim bolj prilegati – če so plavuti premajhne, nas tiščijo in ožulijo oziroma povzročijo krče, če so prevelike, pa se nam lahko med plavanjem snamejo. Če so nam le rahlo prevelike, lahko vrzel zapolnimo s tanjšimi neoprenskimi nogavicami.
Debelejše, težje neoprenske čevlje oziroma škornje pa si na stopalo nataknemo v kombinaciji s plavutmi z odprto peto, prirezanimi oziroma plavutmi na pašček. Te uporabljamo zlasti ob globljih potopih, kjer bi nas sicer zaradi nižje temperature vode lahko začelo zebsti, pa tudi takrat, ko bi radi do vode pristopili že lagodno obuti, si nataknili odprte plavuti, zategnili pašček in odplavali. Prileganje tega tipa plavuti lahko uravnavamo z zategovanjem paščka, zato je manj pomembno, ali se plavutke povsem prilegajo stopalom.
Različne vrste plavutk
Nakup plavutk
Ne glede na to, kakšne plavutke kupujete, jih v prodajalni nujno nataknite na boso nogo oziroma na nogo, obuto v tanko nogavico. Enako velja tudi ob nakupu plavutk za otroke. Če kupujete plavutke z odprto peto, kupite tudi škornje in jih poskusite v kombinaciji s plavutkami. Vsaj nekaj prstov vam mora pogledati skozi gornjo odprtino v plavutkah.
Z nameščeno plavutko brcajte ter otresajte z nogo naprej in nazaj ter levo in desno. Prepričajte se, da vam plavutk ne bo sezulo. Pri plavutkah z odprto peto paščka ne zategnite preveč – toliko, da ste gotovi, da se plavutka čim udobneje prilega stopalu.
Namig: Dvignite stopalo in primite za vrh plavuti. Ta gib oziroma prijem morate obvladati v vsakem primeru, saj boste z njim med potapljanjem ali plavanjem poskusili odpraviti krč, če vas prime.
Ob obilju izbire je lahko odločanje o pravšnjih plavutkah precej dolgotrajno in stresno opravilo, zato si ga poskusite čim bolj olajšati. Najprej iščite udobje, šele potem model, ki vam je všeč dizajnersko. Preden si naberete več izkušenj, vam bodo verjetno bolj ustrezale mehkejše in ne predolge plavutke. V vsakem primeru pa si vzemite dovolj časa: plavutke so vendar tako pomemben del potapljaške opreme, da lahko naredijo – ali pokvarijo – potop. Uživajte v njem!
