Kajakaštvo za začetnike
V pestrem naboru različnih vodnih športov je le nekaj takih, ki bi jih lahko označili za tradicionalne, čeprav se njihova priljubljenost vse bolj veča. Zadnje desetletje je med tovrstnimi športi visoko, marsikje po svetu celo najvišje kajakaštvo. Najbrž ni preveč smela opazka, da je od nekdanje besedne zveze kajak kanu med rekreativnimi športi ostal samo še kajak, za katerega je značilno nizko sedenje in veslanje z dvolistnim oziroma dvostranskim veslom.
Iz naplavljenega lesa in debel narejene kajake, preko katerih so napeli prešito živalsko kožo, so že pred več kot štiri tisoč leti izdelovali Inuiti ter druga eskimska in sibirska ljudstva. Čolni so se na posameznih območjih po velikosti in konstrukciji precej razlikovali, so jih pa povsod uporabljali predvsem za lov, zato so bili tihi, hitri in okretni, narejeni večinoma za eno osebo. Na Zahodu smo kajak spoznali sredi 19. stoletja in se v začetku naslednjega še posebej ogreli za zložljiv model kajaka. Kajak na mirnih vodah je po poskusnem obdobju treh iger postal olimpijski šport na igrah leta 1936, na divjih vodah pa 1972. leta. Slovenci smo v večini tekmovalnih disciplin, še zlasti na divjih vodah, tradicionalno precej uspešni.
Kajakaštvo za začetnike
Čoln in veslo
Ko se odločamo za čoln, moramo najprej vedeti, kje in kako ga bomo večinoma uporabljali. Daljši in ožji čolni so hitrejši, z njimi lažje ohranjamo smer. Čoln z ravnim dnom je bolj stabilen in ga lažje obračamo, a z njim težje ohranjamo smer. Čoln z dnom v obliki črke U ali V pa doseže višjo hitrost in bolje drži smer, a je manj stabilen. Na divjih vodah je lažje voditi čoln z večjo prostornino.
Čolni iz umetnih smol so praviloma sicer krhki, a tudi trdi, lahki in gladki, zato po vodi drsijo precej lahkotno. Čolni iz polietilena so bistveno odpornejši na mehanske poškodbe, a so tudi bolj hrapavi in predvsem težji. Načeloma so čolni iz poliestra in epoksidnih smol ter vlaken – zlasti iz steklenih in diolenskih ter iz kevlarja, karbona ali njunih mešanic – namenjeni tekmovanjem, polietilenski, napihljivi, platneni in leseni čolni pa rekreativni uporabi.
Kajakaško veslo je dvolistno, s po enim listom na vsakem koncu ročaja. Dolžino, obliko, velikost ter materiale, iz katerih so ročaj in lista, običajno določa uporaba: začetnikom je namenjeno plastično veslo z ravnim aluminijastim ročajem, izkušenim kajakašem pa karbonsko z zakrivljenim ročajem. Primerno dolžino vesla določimo, ko dosežemo vrh navpično postavljenega vesla z rahlo iztegnjeno roko. Dolžina vesla za mirne vode je običajno med 210 in 235 cm, za divje vode pa so ustreznejša krajša vesla. Priporočljiv kot med listoma rekreativnega vesla je blizu 90 stopinj, na tekmovalnem pa ga določijo kar tekmovalci sami.
Kajak na divjih in razburkanih vodah
Ostala kajakaška oprema
Krovnico, s katero preprečimo zalivanje, praviloma potrebujemo le za divje in razburkane vode. Na eni strani naj se prilega pasu, na drugi pa jo nataknemo na odprtino čolna. Začetnikom svetujemo krovnico iz neoprena z ohlapnejšo elastiko in zanko za lažje odpiranje zunaj, na dosegu roke, če se kajak slučajno prevrne. Pri spustu po divjih vodah, na mirnih vodah pa tudi za otroke in slabše plavalce je nujen del opreme še plavalni jopič. Le-ta naj bo primerno velik in oblikovan tako, da nas ne moti med veslanjem in morebitnim plavanjem, med katerim se tudi ne sme sneti.
Pri spustih je obvezna še čelada. Ta ne ščiti glave zgolj pred udarci ob prevrnitvi, temveč tudi pred vejevjem in podobnimi ovirami nad gladino. Čelada na glavi ne sme poplesavati sem in tja, ne sme biti pretežka in imeti mora luknje za odtekanje vode.
Oblačila prilagajamo vodi, ne vremenu. Tudi na pasje vroč dan bo morda divja planinska reka ledeno hladna. V taki so skoraj nujni trije sloji oblačil oziroma neoprenska obleka, ki preprečuje stik kože z vodo in posledično izgubo telesne toplote. Copati naj bi bili prav tako iz neoprena, najbolje z nedrsečim ali vsaj podplatom iz narezane gume. Priporočljive so tudi rokavice.
Vožnja s kajakom na mirnih vodah
Nasveti za varen začetek
Vožnja s kajakom na mirnih vodah je ob zadostni skrbnosti relativno nenevarna, povsem drugače pa je s spusti po divjih vodah. Začetniki bodo pred vodenim spustom gotovo deležni kratkih inštrukcij, za boljše obvladovanje kajaka pa vseeno svetujemo, da se udeležite kakšnega tečaja, kjer se boste seznanili z osnovnimi zavesljaji, s stabilnim, vzravnanim sedenjem, z držanjem smeri, vključevanjem v glavni tok in prečenjem, kako ravnati ob prevrnitvi z osnovami (samo)reševanja ipd.
Poslušajte druge kajakaše, predvsem pa priporočila in informacije iz prve roke o določeni reki. Če se večkrat odpravljate po reki, jo čim bolje spoznajte. Priporočljivo je, da imate na vožnji vedno s seboj rezervna oblačila. Ko jih boste morali po stotih suhih vožnjah obleči prvič, boste hvaležni.
Vedno, sploh pa ob morebitnem reševanju, vedite, da je človek pomembnejši od čolna! Preveč očitno? Verjemite, v paniki lahko odreagirate povsem nepričakovano. Kajaki, vesla in druga oprema so nadomestljivi… Ultimativno pravilo za slehernega kajakaša, ne glede na raven njegovega znanja in izkušenj, pa je: na vožnjo se nikoli ne podajte sami!
Želimo vam veliko užitkov!
